Na Kitajskem se vsak dan zmanjšuje število novih primerov koronavirusa in večina od teh je uvoženih. Na drugi strani smo v Evropi  priča eksploziji novih primerov. Italija je najbolj prizadeta, a resnica je takšna, da nihče v resnici ne ve, kakšno je stanje v Združenem kraljestvu ali v ZDA. V ZDA testiranja skoraj ni in v eni zmed držav, v  Ohiu, so podali oceno, da je okuženih mogoče že celo 100000. To so le ocene, seveda. Nihče ne ve.

Razlika v pristopu do reševanja krize je očitna. Medtem ko so Kitajci s trdo roko zaustavili delovanje celotnih mest, se v Združenem kraljestvu prav zdaj prerekajo, ali je širjenje bolezni še mogoče ustaviti in ali ne bi bilo bolje, če se počasi, do zime, okuži do 60% prebivalstva. Načrt je izolirati ranljive skupine in preprečiti, da se zdravstveni sistem zruši pod pritiskom. Drugod po Evropi so stvari pobegnile izpod nadzora in število žrtev se kopiči.

Izkazalo se je, da je Kitajska mnogo bolje pripravljena na krizo. To lahko ima usodne posledice za nadaljnji razvoj sveta.

Kitajska se znova postavlja na noge, zahodni svet se počasi ustavlja. Gospodarske posledice bodo velike in če zahodne države ne bodo sposobne tako hitro kot Kitajci zaustaviti bolezni, če se bo to zaradi spodletelih poskusov vleklo še mesece ali celo leto, potem bo cena mnogo višja. Kitajska je že tako po kupni moči največje gospodarstvo na svetu, njihova moč se bo še povečala.

A ni vse v gospodarstvu. Medtem, ko zahodne države niso več sposobne nuditi pomoči niti samim sebi, Kitajska pošilja pomoč. Res je, da so jim mnogi pomagali in zdaj to vračajo, a ko v Italiji pristane letalo z zdravniki in opremo, ima to velik vpliv. Ni pristalo ameriško letalo, ni Evropska unija ustrezno reagirala, Kitajska je tista, ki daje upanje.

Če se bo zgodilo najhujše, če bodo zahodne države povsem neuspešne, če bomo žrtve šteli v milijone, bo to imelo tudi vpliv na politična razmerja in zaupanje v sistem. Že zdaj je jasno, da prosti trg ne deluje v vseh pogojih, da je nujno odločno delovanje države, ki mora poskrbeti ne le za državljane, ampak tudi za gospodarstvo, da se to ne zruši pod bremeni. Večja vloga države, predvsem v zdravstvenih sistemih, bo postala mnogo bolj sprejemljiva. Če bo na koncu na Kitajskem nekaj tisoč mrtvih, na zahodu pa nekaj milijonov, potem bo malokdo še verjel, da je spoštovanje človekovega življenja nekaj intimno povezanega z zahodnim načinom življenja. Kitajska s svojo partijo in policijsko državo se bo kljub napakam ob izbruhu bolezni izkazala za boljšo. Nobena propaganda tega ne bo več spremenila.

Glede na to, kdo pretežno umira, ima to lahko tudi vpliv na politična razmerja znotraj držav. Starejši so skoraj povsod volivci konservativnih in nacionalističnih sil, medtem ko je mladina liberalna ali celo socialistična.

Še vedno ostaja upanje, da se najbolj črni scenarij ne bo uresničil. Številne vlade so sprejele ustrezne ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa, s čimer se lahko močno zmanjša število umrlih. Toda, predvsem ravnanje oblasti v ZDA  in njihov zdravstveni sistem, tako drag, da si ga veliko ljudi ne more privoščiti, hkrati pa ignoranca samega vrha države, vse to nas lahko navdaja z grozo. Prav tako se lahko bojimo eksperimentov, kakršnega bi radi izvedli v Združenem kraljestvu, kjer bi pustili, da se okuži večina prebivalstva. Eksperiment, ki ima lahko tragične posledice.