Povečuje se nezadovoljstvo nad vlado, a SDS tega ne čuti. Kolesarji, ki protestirajo proti vladi, se ne morejo veseliti. Ob naraščanju nezadovoljstva med prebivalstvom, trdna baza SDS-a pomeni vedno več. Po javnomnenjski anketi Vox populi, bi jim ta prinesla kar 34 poslancev. Po drugi strani se opozicija ne krepi, ampak je zelo močan tabor neopredeljenih. In če ti ne pridejo na volitve, so vsi protivladni protesti zaman.

37,6% državljanov ne ve, koga bi na volitvah podprlo, ali se volitev sploh ne bi udeležilo. To je velik odstotek, toda na koncu dneva odločajo le tisti, ki se na volišču prikažejo. Ne tisti, ki protestirajo na ulicah in trgih.

Po javnomnenjski anketi Vox populi je SDS celo izgubila nekaj malega podpore, ampak je še vedno v zavidljivo dobrem položaju, saj njihovi partnerji v koaliciji izgubljajo, medtem ko se opozicija ne krepi veliko.

Mirni protesti seveda ne morejo spodnesti vlade. To se lahko zgodi le zaradi notranjih razprtij v koaliciji, ali zaradi odločitve te ali one stranke, da je prišel čas za predčasne volitve. Dokler imajo večino, jih protesti ne morejo spodnesti. Mirni tako ali tako ne, na nasilje pa protestniki ne prisegajo.

V resnici lahko opažamo veliko mero naivnosti. Čisto mogoče je, da protesti ne bodo spremenili ničesar. Jasno, dokler nimaš političnega programa in politične stranke, preko katere lahko uresničuješ ta program, nimaš ničesar. Dobronamerne zahteve so le odločno izražene želje, ki pa jih politiki lahko, ali pa tudi ne uresničijo. Kakor jim pač je, saj so oni tisti, ki imajo moč odločanja.

Spomnimo se le, kaj nam je prinesel prejšnji večji val protestov, tudi takrat proti Janševi vladi. Potem, ko je Janševa koalicija razpadla od znotraj, zaradi zavestnih odločitev njegovih partnerjev, ne zaradi protestov, je val splahnel in ni veliko dosegel.

Poglejmo si le zahteve, ki jih je objavil eden vidnejših protestnikov, Jaša Jenull. Z mojo trditvijo, da brez programa in podpore politični stranki, tej ali oni, ne more biti napredka, se glede na zapisano, ne strinja:

V zadnjih dneh sem večkrat slišal, da bi morali protestniki oblikovati svoj program in jasno definirati kaj pravzaprav hočemo. V nasprotnem primeru naj bi bili protesti že vnaprej obsojeni na neuspeh ali ugrabitev s strani prerojenih opozicijskih strank ter instant odrešenikov z malce bolj “svežimi obrazi” … Po temeljitem premisleku se NE strinjam.

PREPRIČAN SEM, DA MORAMO ZA ZAČETEK ČIMBOLJ JASNO IZRAZITI, ČESA NOČEMO IN KAKŠNE POLITIKE V NAŠI DRŽAVI NE BOMO VEČ DOPUŠČALI!

Po neizogibnem padcu trenutne tolpe, bi si želel, da se vsa gibanja ali stranke, ki se bodo potegovale za naše glasove najprej zavežejo, da bodo v celoti sledile spodnjim zahtevam za POLITIČNI HIGIENSKI MINIMUM. Samo tako lahko zagotovimo bolj zdravo politično klimo v Sloveniji in se začnemo POTEM konstruktivno pogovarjat o vsebinskih vprašanjih.

To so lahko lepe zahteve in grožnja z ulico se sliši zelo resno, a v resnici to ni. Nihče ne bo izvedel državnega udara, nihče ne bo jurišal na parlament in tvegal nasilnega obračuna s policijo ali vojsko, da bi odstavil trenutno vlado. Vse kar je mogoče, je zmaga na poštenih, demokratičnih volitvah. Spet, vse zahteve so zaman in vržene v prazno, če nimaš politične stranke, ki ji zaupaš, da se bo obnašala, tako kot želiš in ki si jo pripravljen podpreti. V resnici nadstrankarskega, nepolitičnega gibanja ne more biti, ker bo v vsakem primeru na koncu o vsem odločala ena, ali koalicija večih političnih strank. Te pa moraš najprej spraviti v Državni zbor.

Nujno je preiti iz protesta proti v gibanje za nekaj in nekoga. Drugače se lahko hitro zgodi, da bodo volitve in da bodo nezadovoljne in neodločene množice ostale doma. Hitro se lahko zgodi, da dobimo takšno ali drugačno variacijo trenutne vlade, z istim predsednikom vlade.  Kaj potem pomagajo protesti in vse zahteve? Kaj pomagajo grožnje z ulico?

Je pa res, da je vedno enostavno protestirati proti nekomu, težje pa je vzpostaviti resnično alternativo, ki jo je pripravljena podpreti večina.