Vojna v Gorskem Karabahu je od 27. septembra, ko se je začela, terjala že ogromno žrtev na obeh straneh, a večji uspeh ima Azerbajdžan, ki je zavzel že velik del te pokrajine z večinsko armenskim prebivalstvom in pod nadzorom Jerevana, ki pa je mednarodno pravno del Azerbajdžana.

Nobena skrivnost ni, da Turčija aktivno podpira svoje zaveznike v Bakuju. Ne le diplomatsko, ampak tudi z brezpilotnimi letali in pripadniki oboroženih skupin iz Sirije. Toda na strani Azerbajdžana je kot poroča ruski Kommersant, tudi Pakistan, ki visoko ceni svoje zavezništvo z Ankaro.

V pogovoru za indijsko televizijo WION je armenski predsednik vlade Nikol Pašinjan v nedeljo zatrdil, da se na strani Azerbajdžana v Gorskem Karabahu borijo tudi borci iz Pakistana. ‘V vojno proti Gorskemu Karabahu ni vmešan le Azerbajdžan, ampak tudi Turčija in plačanci-teroristi iz Sirije, ki jih ta država premešča na vojno območje. Si predstavljajte s kakšno zmedeno in kaotično situacijo se soočamo? Povrhu imamo informacije, da se bojev proti Karabahu udeležujejo tudi borci iz Pakistana,’ je za Wion povedal armenski predsednik vlade.

V Bakuju njegove navedbe označujejo za laž.

‘Turčija in Pakistan nas podpirata, a o vojni podpori ni mogoče govoriti. Po tem ni potrebe,’ je svoje armenske nasprotnike zavrnil azerbajdžanski predsednik Alijev.

Dokazov, da se borci iz Sirije udeležujejo bojev je dovolj, da lahko trdimo, da je tisti ki laže, sam azerbajdžanski predsednik. Sirski borci so namreč tako nespametni, da na spletu objavljajo svoje posnetke in hkrati niso niti toliko sramežljivi, da tujim novinarjem ne bi povedali, kam se podajajo. Da so sirski borci prisotni v Gorskem Karabahu so potrdile tako ruske, kot tudi francoske oblasti. Prav zavoljo tega ne moremo kar tako zavreči informacij, da se na Kavkaz podajajo tudi borci iz Pakistana.

Kot poroča Kommersant, pakistansko zunanjo ministrstvo v tej vojni odločno podpira Azerbajdžan. ‘Pakistan verjame v obnovitev azerbajdžanske teritorialne celovitosti in suverenosti nad Gorskim Karabahom in okupiranim ozemljem Azerbajdžana in izraža globoko zaskrbljenost nad obsojanja vrednimi napadi armenskih sil in žrtvami med mirnimi prebivalci,’ so oznanili pri pakistanskem zunanjem ministrstvu.

Pakistan v zameno za podporo Azerbajdžanu dobiva podporo te države pri vprašanju Kašmirja. A kot meni vodja Centra za proučevanje afganistanske politike, Andrej Serenkom, se pravi interes Islamabada skriva v prijateljstvu s Turčijo, ki s podporo Azerbajdžanu uresničuje svoje geopolitične ambicije.

V zadnjem času so se pojavile informacije o novačenju borcev iz Pakistana za sodelovanje v karabaškem konfliktu. Gre za še eno gesto pakistanske vojske svojim turškim zaveznikom. Samo po sebi vprašanje Karabaha Islamabad ne zanima. Zanje je to pomembno predvsem v tesni zvezi z interesi Turčije in glede okrepitve strateškega partnerstva med velikima sunitskima avtokratskima republikama. Pri tem pakistanska vojska in posebne sile ne delujejo odkrito, ampak tako kot so to počeli v mnogih letih hibridnih vojn proti Afganistanu in Indiji, z uporabo mreže terorističnih organizacij, kakršne so Jamaat-e-Islami, Jaish-eMuhammad, Al-Badr (vse prepovedane v Ruski federaciji), njihovih medres, mošej in naborne infrastrukture.

Kot meni Serenko, je sovpadanje interesov Turčije, Pakistana in Azerbajdžana v Gorskem Karabahu lahko zametek pomembnega in dolgoročnega zavezništva med temi tremi državami. Prisotnost pakistanskih borcev na Kavkazu s tem postane mnogo bolj smiselna.