V izjavi za javnost o možnosti, da ustanovi svojo stranko, se je evropska poslanka iz vrst NSi in njihova nekdanja predsednica razpisala in pri tem ni varčevala z ostrimi opazkami.

Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, Murglah in podobnem. Že na znamenitem shodu desnice na Trgu republike v Ljubljani sem javno povedala, da mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali. V to verjamem še danes. V takšni desnici se tudi sama najbolj prepoznam. A sledili so žvižgi in nadaljnja huda zmerjanja.

Če pogledam današnjo situacijo napadov name, slednji v največji meri prihajajo s tiste »desnice«, ki ima v svojih ministrskih vrstah največ bivših komunistov, da ne omenim še kakšnega drugega seznama. Ko mi pišejo razne stare mame, ki so dobile navodila od koordinatorja pod določeno številko, kar so pač pozabile zbrisati, mi je povsem jasno, na kakšen način delujejo tisti, ki se imajo za najbolj poštene in resnicoljubne.

Ko poslušam kritike na račun »levih« medijev, ki so o meni napisali marsikaj grdega ali lažnega, ugotavljam, da me vsi skupaj niso tako popljuvali kot »uravnoteženi mediji v službi resnice«. Seveda njihove resnice, ki je polna laži in manipulacij. Potiskajo me nekam na levico, ki ji nisem nikoli pripadala niti je nikoli povzdigovala, še manj pa čutila pripadnost opciji, ki nikoli ni bila moja izbira. Kot krščanska demokratka pa sem vedno lahko sodelovala s tistimi, ki so želeli narediti nekaj pozitivnega, ne glede na slovenske delitve. Zame je najbolj pomembno, kakšen je človek, kakšna so njegova dela in kaj kot politik dopušča. Dobro pa vem, da to ni odvisno od tega, ali nekdo pripada levici ali desnici.

O tem, Ime česa je Ludmila Novak, sem pisal že v ponedeljek.

Evropski poslanki so zadnji napadi na njen račun očitno bili kaplja čez rob, da se je odzvala tako srdito in napisala kar nekaj bolečih resnic. Seveda si je s tem zagotovila nove salve sovraštva pri podpornikih SDS in kar nekaj navdušenja na politični levici. Slednjega ne gre jemati preveč resno, saj je Ljudmila Novak čistokrvna konservativna političarka, le da drugačnega, bolj spodobnega kova, kot mnogi člani SDS.

Zelo boleče je njeno opažanje o krščanstvu njenih nasprotnikov.

Ko mi neki »duhovnik« piše, da me bo Bog kaznoval, ker kritiziram predsednika vlade, se sprašujem, kdo je njegov »bog«. Moj je Bog ljubezni in odpuščanja, resnice in pravice. Ali krščanskemu volivcu zadostuje, da obkroži na volitvah neko stranko, samo zato, ker naj bi bila desna? Hkrati pa ljudi nenehno ščuva k delitvam, očitajo pa se ji še mnoge druge nečednosti. Če ne kritiziram v tolikšni meri levice, ki ji nisem in ne bom nikoli pripadala, je to zato, ker to ni moja opcija, s katero bi se ukvarjala. Zelo pa me skrbi stanje v »moji opciji«, ki naj bi spoštovala vrednote krščanske demokracije, se po njih ravnala in jih v politiki upoštevala ter zastopala.

Na žalost je res tako, da so mnogi svoje krščanstvo zamenjali za brezglavo sledenje velikemu vodji in nočejo opaziti, kakšno škodo dela nenehno razdiralno govorjenje in množice trolov na spletu, ki ga razširjajo. Slovenija je zaradi tega strašno razklana in polna sovraštva. Razpoke pa so tudi vidne na politični desnici, čeprav jih je malo, ki bi se upali izpostaviti tako, kot Ljudmila Novak. Cena je pač brezobzirni napad in blatenje. Tega se očitno boji tudi predsednik NSi, Matej Tonin, ki še naprej skuša umiriti razmere. Da bi branil svojo predhodnico, mu očitno ne pade na pamet.

Bo politična desnica žrtvovala Ljudmilo Novak? Če jo bo, potem bodo posledice zanje zelo slabe. Slovenija na levo sredino in desno sredino ni razdeljena po polovici, pač pa imajo prvi malodane zagotovljeno večino. Brez Ljudmile Novak utegne NSi znova spodleteti na volitvah, brez NSi pa SDS nikoli ne more doseči večine. NSi bi seveda lahko sodelovala z levo sredino, predvsem z njenim liberalnim delom in tako uresničevala svoj program. Če bodo žrtvovali svojo predsednico, če se bodo povsem podredili SDS, ne bo več razloga, da bi jih kdorkoli na desnici še podpiral, saj je vedno bolje voliti za original, kot za kopijo.