Instant stranke očitno še niso iz mode. To je mogoče razbrati iz zadnje raziskave Novi obrazi agencije Ninamedia. Ta je namreč izpostavila novega igralca na političnem prizorišču, nekdanjega predsednika Gen-I Roberta Goloba, ki se je pred kratkim odločil, da se bo politično angažiral.

Na vprašanje, koga bi volili za predsednika, če bi tega lahko izbirali neposredno, je kar 20,6% imenovalo Roberta Goloba, na drugo mesto se je uvrstil Janez Janša. Če bi Golob že imel svojo stranko, bi za to glasovalo 9% volivcev, s čimer bi se ta uvrstila na tretje mesto za SDS in SD in močno premešala karte.

Ni ravno težko razbrati, kdo so ljudje, ki bodo še enkrat več na volitvah obkrožili ime spet novega rešitelja. Tudi raziskava Ninamedie potrjuje, da so to ljudje, ki se selijo iz DeSUS, LMŠ in SAB, a očitno je, da Golob pobira tudi glasove pomembnega dela še neodločenih volivcev, ki se jim po toliko letih še vedno prikazuje Janez Drnovšek. Vedno znova.

Ta liberalni blok se vse od smrti bivšega predsednika opoteka sem ter tja. Najprej se je razdelil med oslabljeno LDS in novo Zares, potem je gospodu Pahorju prinesel zmago, zatem je rešitev našel pri ljubljanskem županu Jankoviću, spet kasneje je rekordno zmago podaril Miro Cerarju, po velikem razočaranju pa se je zopet razdelil in prinesel delni uspeh Marjanu Šarcu. Zdaj bo mogoče na vrsti Robert Golob.

Gre za zelo nespametno početje, ki se ne more končati dobro. Instant stranke, ki se vzpostavijo okoli vodilnega obraza, ne morejo imeti ne ustreznih kadrov, ne izdelanega programa, pogosto pa so njihove vrednote precej površne. Drugače niti ne more biti. Gospod Golob ima recimo na voljo le nekaj mesecev časa, da spiše dober program in vzpostavi stranakrsko infrastrukturo. Potrebuje kandidate za poslance in kasneje mogoče celo za ministre. Bo v tem kratkem času res lahko preveril vse, ki mu bodo potrkali na vrata, ali pa bo na koncu vodil stranko, v kateri bo nekaj strokovnjakov, večina pa bo pač političnih amaterjev, med katere se bo vmešal kak barabin, ki bo zaslutil dobro priložnost? Prej slednje. Prav to se je na primer zgodilo Miru Cerarju. Kako je potem kdo lahko razočaran, da nova stranka ne deluje optimalno, res ne morem razumeti.

Še hujše je, seveda. Menjavanje instant strank pomeni tudi, da politiko vodijo amaterji. Ko se namreč poslanci, ministri, državni sekretarji in drugi naučijo svojega posla, jih volilno telo pošlje na smetišče zgodovine, pogosto močno osovražene. Pride nova topovska hrana. No, to je tudi razlog, zakaj mora vsak vsaj za silo pameten posameznik, ki mu je kaj do svoje osebne časi, dobro premisliti, če se bo podal v politiko, ker ga bodo mediji in volivci neusmiljeno raztrgali. V SDS bo vsaj lahko računal na zvesto publiko, v liberalnih reinkarnacijah Drnovškove LDS pa bo našel samo sramoto.

Prihod nove instant stranke liberalnih pogledov bo seveda še dodatno zapletel politična razmerja moči. Koalicija KUL med LMŠ, SAB, SD in Levico je v svojem bistvu koalicija med liberalnim in socialističnim taborom. Kot takšna bo imela veliko težav v svojem delovanju in do trenj bo, če se bodo polastili oblasti, seveda prihajalo. Predsednik ali predsednica vlade bo moral upoštevati interese štirih strank. Zdaj pa vam v Državni zbor pride še ena stranka, ki prav liberalni dvojici koalicije, torej SAB in LMŠ pobere ravno dovolj podpore, da KUL ne more sestaviti večine. Naenkrat je v igri pet strank, pet predsednikov, pet programov. Še več vzrokov za trenja in za neslaven razpad koalicije, kakor se je to zgodilo Marijano Šarcu, ki je seveda moral voditi pet strank in se ob tem zanašati še na podporo šeste, se pravi Levice, ki je ostala na pol poti.

Seveda, čisto mogoče je, da bo po volitvah Državni zbor še bolj razbit, kot je zdaj, saj tudi v konservativnem taboru z novimi strankami nagovarjajo to, kar sami imenujejo politično sredino in s tem manjšajo podporo SDS in predvsem NSi. Povežimo Slovenijo in Naša dežela bi lahko prav zaradi tega prodrli v Državni zbor. In potem so tukaj še zelene alternative in Pirati in na koncu nas lahko čaka še večja volilna katastrofa, kot na zadnjih državnozborskih volitvah.

Iskreno torej upam, da se bo Golob zadovoljil z neko civilnodružbeno platformo in bo preko nje podpiral kakšno že obstoječo zmago, da torej ne bo ustanavljal nove politične stranke. Teh je že tako ali tako preveč.