Kolektivni zahod še vedno neumorno pošilja orožje v Ukrajino. Od lažjega je že prešel k težjemu orožju. Celo Slovenija bi naj po poročanju nemške tiskovne agencije dpa v Ukrajino poslala svoje tanke T-72 (v resnici jugoslovanska verzija T-72, M-84), v zameno pa bi ji naj Nemčija poslala svoje oklepnike. Kdo ve, kakšno težo imajo vse te pošiljke orožja na samem bojišču, saj so ukrajinske sile omejene na obrambo in podvržene hudim napadom ruskih sil. Recimo, da nekoliko zadržujejo ruske prodore, katerih počasnost je pa prej posledica pomanjkanja sil, kot vseh Javelinov in podobnih protioklepnih orožij.

Prav dolgo kolektivni zahod ne bo več mogel v takšni meri oskrbovati Ukrajine. Kot je pred dnevi poročal The Washington Post, so ZDA v Ukrajino poslale že tretjino svojih raket Javelin. Iz dneva v dan se zmanjšuje obrambna sposobnosta in počasi bo orožje treba nadomestiti z novim. Toda, hitrost porabe je večja, kot so proizvodne kapacitete. Ukrajinci bi naj prav tako vsak dan porabili za teden dobav protioklepnega orožja. Vse to preprosto ni vzdržno.

Medtem Rusija vztraja pri dokaj majhnih silah, s katerimi vodi svojo vojaško operacijo. Nočejo uporabiti nabornikov, nočejo izvesti mobilizacije. Kljub temu počasi napredujejo, ob tem pa uničujejo prav orožje, ki ga v Ukrajino pošija zahod. Veliko tega orožja celo pada v ruske roke. No, nekaj ga bo zagotovo našlo tudi pot na črni trg.

Seveda je vse to voda na mlin proizvajalcem orožja. Nadomestiti bo treba vse staro železje, ki zdaj roma v Ukrajino, po drugi strani pa bo strah pred Rusijo prispeval k višanju obrambnih izdatkov in nakupov orožja. Posledično se bo zmanjšala zmožnost držav, da investirajo v gradnjo infrastruktore ali v socialo. Obrambni sektor se bo okrepil, vsi drugi pa bodo pač plačali ceno.