Kljub evforiji na politični levici, rezultatov državnozborskih volitev ne moremo jemati kot kakšnega posebnega zmagoslavja liberalnega in socialističnega bloka nad SDS in vsemi njihovimi potencialnimi zavezniki. Resnica je namreč takšna, da SDS ni doživela nekega brutalnega poraza. Da, zaostanek za vodilnim Gibanjem Svoboda je znaten, a SDS je dobila 23,52% glasov. Leta 2018 jih je 24,92%. Manj jih je dobila leta 2014, le 20,71%. Podpora stranki je dokaj stabilna.

Na drugi strani vedno znova doživljamo vzpon instant strank, ki niso nič drugega, kot predelane Drnovškove LDS. Recimo, na volitvah leta 2000 je LDS dobila kar 36,26%. SMC je leta 2014 slavila s 34,49%. Gibanje Svoboda pod Robertom Golobom je tokrat doseglo skoraj identičen rezultat s 34,5%, a je dobilo kar 41 poslancev, 5 več od 36 Cerarjevih leta 2014. Razlika je v tem, da je parlamentarni prag leta 2014 preseglo sedem strank, tokrat pa le pet, zaradi česar tudi stranke z boljšim rezultatom na koncu dobijo več poslancev. Tudi če primerjamo volitve leta 2018 in leta 2022, lahko vidimo, da je razmerje med SDS in njihovimi nasprotniki stabilno. SDS in NSi sta leta 2018 dosegli 32 poslanskih mandatov, Šarčeva koalicija pa jih je imela 52, če vanjo štejemo tudi pogodbenega partnerja Levico. Tudi SNS se je leta 2018 prebila v Državni zbor in če seštejemo SDS, NSi in SNS, dobimo 36 poslancev. Na volitvah leta 2022 je povezava SDS in NSi dobila 35 poslancev, na drugi strani pa Gibanje Svoboda s preostankom koalicije KUL 53.

Kot vidimo, o nekem strašnem polomu SDS in zmagoslavju njihovih nasprotnikov govoriti ne moremo. Preprosto se je obnovilo staro razmerje sil pred Šarčevim odstopom in prehodom SMC in DeSUS v tretjo Janševo vlado.

Tudi ankete javnega mnenja so ves čas napovedovale takšen rezultat, le da je bilo vprašanje, katera izmed strank nasprotnic Janševe vladavine bo dosegla najboljši rezultat. Na koncu je to bilo Gibanje Svoboda, a če Janša s svojimi potezami iz Roberta Goloba ne bi naredil političnega dejavnika, bi slavil pač kdo drug. SDS bi dobila podoben rezultat, le da bi zdaj ugibali, kaj bo kot presednik vlade naredil Čeferin, Vesel, ali pa celo Fajonova ali Šarec.

V čem je problem SDS? V tem, da ji je večina političnega prostora obrnila hrbet, to pa se je zgodilo, ker tudi večina državljanov negativno gleda na to stranko in njenega predsednika. Negativno je mogoče napačna beseda. Na delu je sovraštvo, ki je tako močno, da politične stranke, ki si drznejo sodelovati z Janšo in nimajo opore v konservativnem ali nacionalističnem taboru, preprosto izginejo. SMC je dober primer. Seveda potem vsi, ki računajo na podporo teh volivcev, odločno zatrjujejo, da bodo vladali brez SDS. Vedo, da jih drugače čaka politična smrt.

No, in ker SDS deluje v takšnih razmerah, veliko možnosti, da se povzpne na oblast, nima več. Že dolgo. Pograbiti mora vsako priložnost, ki se ji ponudi, kakor je to bilo po Šarčevem odstopu. Malo je namreč verjetno, da se bo na politični sceni pojavila močna stranka, ki bo pripravljena sodelovati z njimi, ali pa se okrepila NSi. Namreč, takoj ko večina Slovencev zazna, da kdo samo razmišlja o tem, da bi šel v koalicijo z Janšo, reagira skrajno negativno. Vprašanje tukaj je, ali ima SDS priložnost z drugim vodstvom, ali pa bi vse ostalo enako.

O tem sem pisal želeta 2015 in nič se ni spremenilo:

Jasna mi je postala nesposobnost SDS-a da sama doseže zmago, da je na volitvah ujeta v rezultat med 25 in 35 % in brez zaveznikov ne more ničesar, te pa ves časa sama uničuje.

Tudi o moči instant strank in o razlogu za njihov pojav sem pisal.

Če hočeš namreč vladati, je bolje, kot staviti na kakšno staro politično stranko, v katero bi investiral nove, spodobne ljudi, ustanoviti čisto novo, do katere volilno telo še nima izdelanega odklonilnega mnenja. Slovenci mnenje zelo težko spreminjamo. Smo pa vedno pripravljeni na ‘nove obraze’, tudi če nam ti ne ponudijo ničesar, razen nekaj lepih besed.

Kakšna je za politično desnico, torej za konservativno nacionalističen tabor, rešitev? Leta 2015 sem razmišljal takole:

Menim, da je velika možnost, da bi SDS tudi z novim vodstvom doživela poraz. Da je nanjo nalepljeno že preveč negativnih oznak, vsajenih globoko v večino volivcev, volivcev, ki ne spreminjajo svojega mnenja, ki raje vidijo nekaj novega, kot da bi zaupali nečemu, čemur enkrat niso več zaupali. Morebiti je prav zato edina pot, da politična desnica v tej državi še zmaga, ustanovitev nove stranke.

Mogoče. Mogoče tudi ne. Nisem več tako prepričan, čeprav je res, da je SDS zabetonirana v svoji podpori in višje ne more več, ne glede na to, kakšno politiko vodi. Poglejmo si le socialistično politiko tretje Janševe vlade v obdobju boja proti posledicam krize s Covid-19. Oblast je med državljane in gospodarstvo razmetavala denar in posledično je ohranila nizko brezposelnost, dosegla visoko gospodarsko rast in preprečila pretirano trpljenje večine prebivalstva. Rezultati niso slabi. Pristop je bil povsem drugačen od delovanja druge Janševe vlade, ki je v času prejšnje krize brezobzirno zategovala pasove. Je ta drugačen pristop kaj koristil? Ni.

Potem so tu mediji. Ne le v SDS, na vsej politični desnici so prepričani, da krivda za njihove poraze leži v sovražni medijski krajini. In so si prisvojili nekaj medijev. Nihče ne more reči, da stranka SDS zdaj nima svojih medijskih izpostav, ki jih lahko spremlja sleherni državljan, če tako hoče. Je to kaj pomagalo? Ni. Ker ni problem v dostopu do medijev, ampak v zgodbi, ki jo stranka prodaja. Ljudje je preprosto ne prenesejo. Tudi, če bi vsi mediji le prenašali sporočila Nove24tv, rezultat volitev ne bi bil čisto nič drugačen.

Na kratko, da, SDS je še vedno izgubljena, kakor sem pisal že leta 2015. To ni nič novega. Ob tem ni tako, da bi doživljala boleče poraze, ne, ima stabilno podporo. Problem je v tem, kako prebiti blokado in si pridobiti potencialne koalicijske partnerje. Brez sprememb v stranki in novega, bolj zmernega vodstva, ne bo šlo. Še vedno bo dobivala tam nekaj čez 20 poslancev, toda,ko bo blokado prebila, bo lahko koalicijski partner kakšni novi izvedbi Drnovškove LDS in bo s tem odločala o usodi države. Še več, lahko bo celo vodilna sila v takšni koaliciji.

Zdaj, kako bo SDS, ne, kako bo ves konservativni tabor v tej državi do tega prišel, prepuščam njim. Vsekakor to ni enostavna naloga. Čisto mogoče, da bomo čez štiri leta na politični prestol ustoličili novega rešitelja pred Janšo.