Ko je Erdogan edini voditelj države članice Nata, sposoben diplomacije

Mogoče je temu tako zato, ker Turčija ni del kolektivnega zahoda, ampak je nekakšen most med Evropo in Azijo in pod predsednikom Erdoganom vodi zelo neodvisno zunanjo politiko.

RTV Slo:

Iz Odese na jugu Ukrajine je izplula prva ladja z ukrajinskim žitom v skladu z dogovorom, ki sta ga pred dobrim tednom dni ob posredovanju ZN-a in Turčije sklenili Rusija in Ukrajina. S koruzo naložena ladja Razoni je namenjena v Libanon.

Turškemu predsedniku je uspelo doseči sporazum med Rusijo in Ukrajino, zaradi katerega se bo na svetovnem trgu znašlo še nekaj več ukrajinske pšenice, kar bi moralo delno ublažiti globalno krizo. Dobro vprašanje na tem mestu je, zakaj tega sporazuma ni bil sposoben doseči noben politik iz Evrope ali iz Severne Amerike. Navsezadnje tukaj gre za humanitarno vprašanje. Toda ne, pripravljenosti na dialog ni, tudi če so ogrožena številna življenja. Kako razložiti to trmo?

Nekaj se je zgodilo v zahodnem svetu, nekaj zaradi česar je malodane nemogoče sklepati kompromise, zaradi česar so države vedno bolj razklane tudi od znotraj, ne le v odnosu do globalnih konkurentov. Mediji in politika skupaj s prebivalstvom preprosto niso več sposobni poslušati drugačnih mnenj, niso pripravljeni popuščati, tudi če s tem škodijo samim sebi. Treba bo dobro premisliti, kako smo do tega prišli in kako se iz tega izvleči, sicer nas čaka mračna prihodnost.

O Erdoganu je mogoče napisati marsikaj slabega, a v tem primeru mu je uspelo nekaj pozitivnega. Za razliko od vseh zahodnih voditeljev, se je z njim mogoče pogovarjati. Kaj nam to pove o našem svetu, če je diplomacije bolj kot voditelji, ki se hvalijo s svojo demokratičnostjo in svobodoljubjem, vešč populistični avtokrat?