Ljudje se bolj malo zavedajo, kako obsežna ta vojna v resnici je in kakšne količine orožja, predvsem pa streliva so potrebne. Slišijo o paketih pomoči, ne vedo pa, da pošiljka 100000 topniških granat kalibra 155 mm ne pomeni veliko, če Ukrajinci dnevno izstrelijo do 5000 granat, Rusi pa tudi do desetkrat več. Prav zaradi tega Američani strelivo iščejo po vsem svetu, celo v Južni Koreji, na bojišču v Ukrajini pa se pojavljajo tudi bolj kot ne muzejski primerki.

Da se skladišča praznijo, priznavajo tudi v nekaterih zahodnih medijih. Priznavajo, da je s pošiljanjem orožja ogrožena bojna sposobnost samih zahodnih držav. Američani so tako recimo v Ukrajino poslali tretjino vseh svojih protioklepnih raket Javelin, njihova industrija pa jih ni sposobna hitro nadomestiti. Vzhodna Evropa se je znebila večine svojega starega oklepa, zahodna Evropa pa počasi izgublja svoje moderno topništvo.

V času hladne vojne se kaj takšnega bržkone ne bi zgodilo, a tri desetletja ameriške prevlade in spopadov z vojaško precej šibkejšimi nasprotniki so izčrpala zahodno vojaško industrijo. Velik problem je seveda v tem, da je tudi vojaška industrija, tako kot vse drugo, postala le tovarna dobičkov. Prav zaradi tega se še zdaj, ko vsega primanjkuje, govori predvsem o denarju, ne pa o številu novih tankov, letal, havbic, itd …

24 ur:

Evropi primanjkuje kritičnih obrambnih zmogljivosti. Naložbe v orožja in obrambne sisteme se povečujejo, zalog ni. To je računica več kot devet mesecev trajajoče vojne ob njeni vzhodni meji, je v letnem poročilu ugotovila Evropska obrambna agencija (EDA). Skupno so članice lani v obrambo Unije vložile 214 milijard evrov. Letošnji podatki (še) niso znani, je pa Unija napadeni državi poslala več paketov pomoči v skupni vrednosti najmanj 10 milijard evrov. Za drugo leto načrtujejo pomoč v višini 18 milijard evrov.

Opazite, kako se vse vrti okoli denarja? Podobno kot v primeru energetske krize, se s pomanjkanjem borijo z metanjem denarja v zrak. Cene so vedno višje, plin in nafto pa še vedno dobivamo iz Rusije. Če je ne bi, bi nam vsaj plina že zmanjkalo. Tudi z orožjem je tako. Nič ne pomaga denar, če ni industrijskih kapacitet. Tiste rakete mora nekdo proizvesti in to ni tako enostavno, če si prej desetletja gledal samo na dobičke, ne pa na zmogljivosti.

Kot je ob izidu letnega poročila dejal visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Joseph Borell,je bil vložek v obrambni sistem Unije že več let (pre)nizek. Zagotavljanje zalog Ukrajini je zato hitro izčrpalo skladišča, je dodal in ponazoril: “Vojaška pomoč Ukrajini ne prihaja iz tovarn, ampak iz zalog, ki so se hitro izčrpale, ker so bile skoraj prazne.” Izpostavil je tudi, da Unija nima niti toliko obrambnih zmogljivosti, da bi se bila sposobna braniti. 

Ruski obrambni proračun je, če ga gledamo skozi porabljene evre, precej nižji od proračunov držav kolektivnega zahoda. Toda, ta primerjava vara podobno kot je napačna gola primerjava velikosti ruskega in zahodnih gospodarstev. Na koncu dneva šteje to, koliko vojakov lahko kdo postavi na bojišče, koliko ladij, letal, tankov, raket, topniških granat lahko proizvede. Izkaže se, da zahod za večji denar ne more proizvesti kaj več kot Rusija in to se zdaj v Ukrajini dobro vidi. Ruska vojaška industrija proizvaja vedno več, da ne govorimo o tem, da lahko še vedno koristi mogočne zaloge preteklih dni, zahod pa ima prazna skladišča, medtem ko se vojaška industrija le počasi zaganja.

Toda, mar vladajoča politika v državah kolektivnega zahoda res dela na tem, da bi okrepila vojaško industrijo? Ne govorimo o denarju, ampak o povečevanju proizvodnih zmogljivosti? Čas bo pokazal, toda zdaj se bolj zdi, da to krizo izkoriščajo za polnjenje žepov. Pač še ena priložnost, da se davkoplačevalski denar pretoči v žepe zahodne oligarhije, podobno kot smo to videli v neuspešnem boju proti širjenju Covida-19 in kakor vedno bolj kaže tudi pri nespešnem spopadanju z globalnimi podnebnimi spremembami.

Bržkone je težava tudi v napačni oceni ruske vojaške in gospodarske moči. Ti ljudje, ki nam iz dneva v dan pridigajo, da se je proti Rusiji treba boriti do konca in zagotavljajo, da bo zmaga naša, so resnično verjeli in očitno še vedno verjamejo, da bodo sankcije uničile rusko gospodarstvo in zaupajo ukrajinski propagadni, da ruske oborožene sile na bojišču v Ukrajini izgubljajo neverjetno število vojakov in tehnike. Verjamejo torej, da je treba le še malo počakati in Rusija bo pokleknila. Vojno izkoriščajo za kovanje dobičkov, ob tem pa niti pomisliti nočejo, da je mogoče za takšen velik spopad treba investirati mnogo več kot za spopad s kakšnim Irakom ali Libijo, da gre za spopad z veliko silo, ki ima na voljo vse resurse, ki ima vojaško industrijo in razpolaga s potrebno tehnologijo, ki lahko mobilizira na milijone vojakov in ki ima na koncu koncev v zaledju največjo gospodarsko silo planeta, Kitajsko.

To je še en pimer, kako nas nenehna gonja za dobičkom ubija.