Po uničenju stranke DeSUS je bilo le vprašanje časa, kdo se bo podal na lov za podporo upokojencev. Da jih na svojo stran želi pridobiti SDS, ni nobeno presenečenje.

Čeprav se stranka SDS nekoliko distancira od zborovanj, ki jih v imenu Civilne iniciative Glas upokojencev organizira Pavel Rupar (nekdanji poslanec SDS-a), je jasno, kam pes taco moli. Poskus ustvarjanje distance, češ, gre za neodvisno gibanje, je razumljiv. SDS je osovražena stranka, ima svojo podporo, tam okoli 20 do 30% tistih, ki se udeležujejo volitev in to je tudi vse, kar lahko doseže. Pridobiti si morajo ljudi, ki jih drugače ne bi volili in zaradi tega potrebujejo zaveznika, nekoga, ki bo upokojence ali odtrgal od podpore strankam trenutne vladajoče koalicije, ali pa jih pripeljal v objem kakšne nove stranke.

Pod Karlom Erjavcem je DeSUS bila pomembna stranka, ki je lahko nihala med obema političnima blokoma in z izsiljevanjem dosegala svoje. To se je nadaljevalo tudi pod Aleksandro Pivec, ki je bila najprej trden del Šarčeve vlade, a jo je takratno kalkuriranje predsednika vlade s predčasnimi volitvami, odbilo v Janševe roke. Pivec, ki je bila ob svojem prevzemu stranke pričakana kot odrešiteljica in je uživala simpatije na politični levici, je čez noč postala tarča okrutnih napadov in prav neverjetnega sovraštva, čeprav je bilo ves čas jasno, da so v koalicijo z Janšo silili poslanci stranke. To se je potem v notranjih razprtijah tudi pokazalo. Kakorkoli, DeSUS je izginil s prizorišča.

Pred nami je eden pomembnejših spopadov na politični sceni. Tisti, ki mu bo uspelo kanalizirati nezadovoljstvo upokojencev, lahko pridobi podporo za že obstoječo, ali jo preusmeri v novo nastalo stranko. Alenka Bratušek je svoj čas svojo politično podobo gradila tudi na obljubah upokojencem in bržkone bo to še počela. Za politično desnico je jasno, da potrebuje neko novo gibanje, ki ne bo obremenjeno z negativno prtljago SDS-a. Toda, mar je Pavel Rupar primerna oseba za kaj takšnega?

Videli smo, da je mogoče na volitvah doseči dober rezultat, tudi če si tik pred tem še bil poslanec SDS-a in se le na pol distanciraš od stranke. To je ključ uspeha Anžeta Logarja. Toda, Rupar je drugačne vrste politik, takšen ki ne zna in ne zmore nastopati povezovalno in spravljivo in s tem odbija tisti del volilnega telesa med upokojenci, ki ga potrebuje. Kaj pomaga, če mu prikimavajo upokojenci, ki so že zdaj volili za SDS? Čisto nič, ker desni politični blok s tem ne pridobi, ampak lahko v najslabšem primeru pride celo do drobitve. SDS pa potrebuje zaveznike onkraj svojega volilnega bazena.

Ob vsem tem seveda ne gre zanikati pritiska inflacije na blagostanje številnih upokojencev. Vsak si lahko izračuna, kaj pomeni, če je inflacija nad 10%, ob tem cene hrane in brezalkoholnih pijač skoraj 20% višje, pokojnina pa se dvigne za nekaj %. Krivde ob tem ne moremo pripisovati samo vladi, ki je nemočna ob silovitih geopolitičnih pritiskih. Cene letijo v nebo, ker se kolektivni zahod spopada z Rusijo in se želi odreči njihovim poceni energentom, nekaj pa je tudi posledic spopadanja s Covidom-19. Jasno tudi, da bo vsaka opozicija krivdo najprej naprtila svojim političnim nasprotnikom.

Vsi nakopičeni problemi bodo v naslednjih mesecih vladi Roberta Goloba zbili kar nekaj podpore.