Bilo je obdobje v mojem življenju, ko sem, skladno s svojimi zmožnostmi, zbiral. Knjige, cd-je, dvd-je, spominke. Ni se nabralo kdo ve kaj, ampak vseeno dovolj, da sem se v nekem trenutku vprašal, zakaj.

Spominki so tako ali tako nabiralci prahu. Njihova osnovna funkcija, da jih vzameš v roke in se ti odprejo spomini na doživetja, je redko izpolnjena. Večinoma le brišeš prah z njih in se jeziš, ker jih je veliko in jih je treba prestavljati. Zdaj zaradi tega raje kupim kaj za pojest.

Filme in glasbo je vedno bilo praktično imeti na dosegu roke, toda splet je na tem področju prinesel pomemben premik. Zdaj ni treba imeti vsega doma, vklopite Netflix in imate toliko izbire, da ne morete vsega, kar bi hoteli, pogledati v nekaj mesecih, potem pa tako pridejo nove stvari. Podobno z glasbo.

Koliko knjig je smotrno imeti doma v lastni knjižnici? Čim več? Res? Že pred leti sem si zadal, da bom omejil število knjig na 100 in da bodo te takšne, ki bi jih vsak trenutek z veseljem vzel v roke. No, še vedno jih je več kot 100 in med njimi jih je nekaj, ki jih moram nadomestiti z drugimi. Nekateri bi rekli, da je to zelo majhno število. No, so tudi takšni, ki v celotnem stanovanju nimajo več kot 5 knjig in še te so dobili kot darila in ne vedo, kaj bi z njimi. Ampak med drugimi, ki knjige cenijo, se 100 ne zdi tako visoka številka. Še posebej, ker se jih hitro nabere zelo veliko, če se le malo sučete po knjigarnah.

Tukaj tehtam med posedovanjem in dostopnostjo. Lahko sem lastnik knjig, po katerih lahko kadarkoli posežem doma, ali pa grem ponje v knjižnico, kjer moram v najslabšem primeru malo počakati, ker so izposojeea. Potem je tu še vprašanje, ali moram imeti knjige v papirni obliki, ali so e knjige čisto dovolj.

Menim, da je praktično imeti nekaj res dobrih knjig doma. Torej 100. Drugo si je mogoče izposoditi.

Potem se mi postavlja še eno vprašanje. Koliko zgodb je sploh mogoče prebaviti? Zelo rad gledam znastveno fantastične filme, anti utopije, ki slikajo svet, kakršen bi lahko bil in nas svarijo pred nevarnostmi. V literaturi imamo mojstrovine, kot Huxlejev Hrabri novi svet in Orwellowo 1984, dve knjigi, za kateri menim, da bi se morali znajti med tistimi stotimi. Med filmi imamo Igre lakote, Varuha spominov ali zgodnjo mojstrovino, Metropolis. Tega je ogromno. Sčasoma začnejo postajati nove zgodbe v tem žanru predvidljive, ker se pač vrtijo okoli podobnih tem, podobnih tipov ljudi in na nekatere preprosto pozabite, ker jih je pač preveč. Ali, če radi berete in gledate kriminalke, vam vse skupaj sčasoma mora postati le zabava, brez pretirane dodane vrednost, saj ste vse v resnici že videli ali prebrali. Zakaj bi potem imeli 30 knjig istega žanra, če jih je dovolj le nekaj, razen če ste obsedeni le z enim žanrom? Če ste bolj odprtega tipa je bolje imeti v vsakem žanru le nekaj mojstrovin.

Nabiralništvo je povsem razumljivo. Večino časa so ljudje živeli v pomanjkanju in racionalno je bilo, da so zbirali vse mogoče. Najprej hrano, oblačila, stvari potrebne za preživetje, potem pa tudi zgodbe, brez katerih bi bilo preživetje težje. Zgodbe, prištejemo lahko tudi religijo in mitologijo, ljudem pomagajo iskati smisel ali jim vsaj dajejo razvedrilo. Lahko se poistovetijo z junaki, ki so podobno kot oni, naleteli na težave in jih potem premagali, ali pa se vsaj tolažijo s tem, da jim še ne gre tako hudo, kot bi jim lahko. Omogočajo jim potovati, ne da bi naredili korak v nevaren svet.

Zdaj ne živimo več v svetu takšnega pomanjkanja, s kakršnim so se soočali naši predniki. Vsaj večina ljudi v razvitem svetu ne. A potreba zbirati je še vedno programirana v nas, čeprav je vedno bolj neracionalna. Racionalno je filtriranje, samoomejevanje, razumevanje, kaj res moramo imeti v svoji lasti in do česa lahko dostopamo, tudi če ni v naši lasti.

S knjigami je tudi tako.

Razumljivo je, da knjige, ki drugače niso na voljo in vas zanimajo, pač kupite, ampak če je teh preveč in niso vse najboljše, bi mogoče bilo dobro le te podariti ali zamenjati za druge. Na tem mestu je treba poudariti pomen dobro založenih knjižnic. Če le teh ni, ste prisiljeni, da knjige kupujete.  Tu se spet postavi vprašanje, ali ste tako navajeni na papir, da e knjige niso opcija, ali je mogoče le bolje imeti specializirani bralnik ali samo tablico.