Minilo je sto dni, ko bi naj vlada imela svoj mir, a ga seveda ni imela. Kljub temu je, vsaj po anketah sodeč, njena podpora zrasla. Javnomnenjska raziskava agencije Ninameda ji je pripisala kar 49,9% podporo. Delova anketa po drugi strani 30%.

Marjan Šarec se je izkazal za dobrega, odločnega predsednika vlade, sposobnega slalomirati med različnimi interesi številnih strank, s podporo katerih vlada. Njegovi partnerji niso amaterji. Nekateri so pravi mojstri politike z dolgoletnimi izkušnjami. Sodelovati mora z bivšim predsednikom in predsednico vlade. Naslanjati se mora na podporo Levice, ki se je umestila izven njegove vladajoče koalicije, nekje na pol poti v opozicijo in ki želi uresničiti svoje cilje s čim manj popuščanja na področjih, kjer se ne strinja s svojimi partnerji.

Zvišanje minimalne plače je pod streho, prav tako pogajanja z javnim sektorjem. V hiši bo mir. To je eden izmed razlogov za rast podpore. Potem je tu odločnost naproti Stranki Alenke Bratušek, kjer je predsednik vlade pravilno reagiral na nedopustno ravnanje tedaj še ministra za kohezijo, Marka Bandelija, ki je grozil kandidatu za župana v njegovem domačem Komnu. To je Šarec storil, kot da bi imel za seboj stranko s tridesetimi poslanci, ne več kot pol manj in kot da ne bi krvavo potreboval podpore SAB. Njegova odločnost se je obrestovala. SAB je pokleknila.

Podobno je bilo z imenovanjem Damirja Črnčeca za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade. Kljub kritikam, je vztrajal pri svojem, Črnčec pa je od tedaj tiho. Izogiba se neumnim izjavam in dela. Šarec je s to potezo dokazal, da se ne uklanja pritiskom, od koderkoli ti že prihajajo.

Pozitivno je, da se predsednik vlade ne spušča na raven nekaterih opozicijskih politikov in njihovih vojsk aktivistov in se ne gre besednih vojn na družabnih omrežjih. Obnaša se dostojno, kot se za predsednika vlade spodobi. Oglaša se redko. Končno imamo človeka, ki razume, da vsega pa vendarle ni treba izreči in da je delo bolj pomembno, kot poplava besed, človeka, ki razume, da glasno medsebojno obračunavanje v javnosti ne prinaša nobenih koristi. Koliko mu bo uspelo miriti svoje partnerje, bo pokazal čas.

Mogoče so na delu tudi nizka pričakovanja. Šarec se je izkazal za spodobnega predsednika vlade in presenečenje ljudi nad tem se preliva v višanje podpore. Pričakovali so komika, dobili pa zmernega politika. Ob dobrem gospodarskem stanju in posledično dovolj denarja za številne projekte, ni čudno, da je njegova podpora visoka.