Še pred nekaj dnevi je poveljnik Vojske stražarjev islamske revolucije, Hossein Salami zavračal možnost vojaškega napada s strani ZDA in njihovih zaveznikov in je poudarjal, da se je sovražnik osredotočil na spodkopavanje morale iranskih oblasti in prebivalstva. V mislih je bržkone imel hude gospodarske sankcije, a mogoče se je zavedal tudi podtalnega delovanja zahodnih obveščevalnih služb in možnosti atentatov na predstavnike oblasti, vojaške poveljnike in celo na vodilne znanstvenike v državi.

Kajti to se je z umorom vodilnega iranskega jedrskega znanstvenika Mošena Fakhrizadeha tudi zgodilo. Iranski predsednik Hasan Rohani je za njegovo smrt obtožil Izrael in napovedal povračilne ukrepe, a Iran je v položaju, ko čaka na odhod trenutnega ameriškega predsednika in prihod novega in čisto mogoče je, da bo zadržal povračilni udarec do trenutka, ko bo vedel pri čem je z novo administracijo v Washingtonu. Biden je namreč v preteklosti nakazoval pripravljenost k vrnitvi k jedrskemu sporazumu, ki ga je Trump tako neodgovorno miniral,

V začetku tega leta so ZDA v Iraku izvedle atentant na generala Solejmanija in Iran malodane prisilile v povračilni napad na ameriška oporišča v Iraku, a ta je bil izveden tako spretno, da je Washingtonu dal vedeti, kako ranljive so njihove sile v regiji, hkrati pa ni povzročil pretirane škode. Iranska strategija je namreč, da se izogiba večji vojni, hkrati pa preko različnih kanalov širi svoj vpliv v regiji in posamezni napadi s strani ZDA ali Izraela tega ne morejo bistveno spremeniti. Bolj so namenjeni domači javnosti.

Kljub napovedim iz Irana, da bodo odgovorili na umor svojega jedrskega znanstvenika lahko upamo, da temu ne bo tako vsaj do zamenjave oblasti v ZDA. Je pa očitno, da obstajajo sile, ki si želijo v zadnjih dneh Trumpove administracije še zakuhati večjo vojno. Resnica je takšna, da so taiste sile že leta zelo aktivne s tem svojim projektom in provocirajo na vse mogoče načine. Obsežen iranski povračilni udar bi jim šel samo na roko.