Ob meji z Izraelom se nahaja le še nekaj ‘zmernih’ upornikov in borcev Islamske države, ki zanimivo, vsa ta leta, kar so se nahajali tik ob izraelskih vojakih, nanje niso izvajali napadov. V resnici ni tu nič presenetljivega. Izrael je že dolgo tega prišel do sklepa, da je v Siriji boljša izbira zmaga skrajnih islamistov Islamske države, kot režima podprtega s strani Irana. Da, tudi če bi s tem zmagali ljudje, ki so po svetu izvedli že ogromno terorističnih napadov.

Veliko upornikov iz jugozahodne province Quneitre je po dogovoru s sirskimi vladnimi silami v konvoju zapustilo pokrajino. Njihov cilj je Idlib. Po četrtkovem dogovoru sta se tako na pot odpravila dva konvoja borcev in članov njihovih družin. V petkovem konvoju je bilo 55 avtobusov. Kaj se bo zgodilo z borci Islamske države, je veliko vprašanje, saj jih nihče noče in zato je možnost, da se bodo borili do konca, velika, to pa bo tudi zavleklo operacije sirskih oboroženih sil ob podpori ruskega letalstva.

V ozadju dogajanja je očitno dogovor med Rusi in Izraelci, saj slednji ne ovirajo, razen posameznih incidentov, napredovanja sirskih oboroženih sil. Morebiti so izraelske operacije v Gazi preusmerjanje pozornosti, da bi ta dogovor prikrili. Sirska vlada bo tako kmalu nadzorovala vso mejo z Izraelom, oziroma z Golansko planoto, ki jo zasedajo izraelske sile. Verjetno so Rusi obljubili, da se v boje ne bodo vključevali Iranci in pripadniki libanonskega gibanja Hezbolah. Po drugi strani je lahko v igri tudi dogovor z ZDA, ki niso storile ničesar, da bi zavarovale borce, ki so jih prej leta in leta pomagale oboroževati. Da je temu tako, dokazuje tudi molk zahodnih medijev, ki tokrat ne vpijejo toliko o ‘barbarskem’ uničenju, ki ga povzročajo sirske oborožene sile in rusko letalstvo. V primeru Alepa in Vzhodne Ghoute so najprej ameriški mediji zagnali vik in krik, večina svetovnih medijev je potem z anjimi nekritično ponavljala, oglasili pa so se tudi številni aktivisti na družabnih omrežjih. Tokrat tega ni.

So se pa ZDA, Izrael in nekatere evropske države odločile, da evakuirajo pripadnike belih čelad, ki so jih leta in leta prodajale kot humanitarno organizacijo, čeprav je bilo ves čas veliko poročil, da so marsikaj drugega, kot to. Po poročanju nemškega tabloida Bild, bi naj 800 pripadnikov belih čelad preko Izraela odpotovalo v Združeno Kraljestvo, Kanado in Nemčijo. Zanimivo, da teh ljudi noče sprejeti nobena zalivska država. Veliko vprašanje, kakšno varnostno tveganje bodo pripadniki belih čelad predstavljali v državah, kamor bodo evakuirani. Toda, če smo se do zdaj česa naučili, je da številne zahodne države varnost svojih državljanov postavljajo na drugi tir, če s podporo skrajnežem lahko škodujejo svojim sovražnikom. Nekaj, kar se je začelo že za časa sovjetske zasedbe Afganistana in se je tako kruto vrnilo Američanom z napadom enajstega septembra.

Po nekaterih poročilih se nekatere enote sirske vojske že premeščajo na sever, proti pokrajini Idlib. Kakršnekoli operacije tam bodo problematične zaradi turških interesov. Če Erdogan ne bo dal zelene luči, se lahko zgodi, da ofenzive ne bo, saj je veliko vprašanje, če bi Rusi bili pripravljeni ogroziti svoje novo prijateljstvo s Turki. Po drugi strani bi se lahko sirske sile osredotočile na Al Tanf, kjer pa bi prišle v stik z Američani. Ti so v Siriji v resnici v mnogo slabšem položaju, kot Turki. Slednji pač mejijo na Sirijo in lahko v vojno vržejo ogromne sile, če se tako odločijo, Američanom pa je po neuspešnem Trumpovem napadu na Sirijo bržkone jasno, da letalski napadi dolgoročno sirskih oboroženih sil ne morejo ustaviti, ob tem pa je nevarnost, da bi prišlo do trka z Rusi. Ni videti, da bi Trump bil pripravljen v Sirijo poslati večje kopenske sile.

Mimogrede, sirski uporniki so na rusko oporišče v Hmeimimu v preteklih dneh poskušali izvesti dva napada z brezpilotnima letaloma in v obeh primerih ju je protiletalska obramba pravočasno ustavila. Rusi so v tej vojni uspešno testirali številna oroža. Po začetnih napakah, so se naučili tudi, kako se uspešno obvarovati pred napadi z brezpilotnimi letali.