Le najbolj naivni verjamejo, da je poslabšanje zdravstvenega stanja tako imenovanega voditelja ruske opozicije, Alekseja Navalnega, slučajno sovpadlo s povolilnimi protesti v Belorusiji in približevanjem konca projekta gradnje plinovoda Severni tok 2, med Rusijo in Nemčijo. Bolj trezni vidijo jasno povezavo in znajo napovedati, da bo posledica še več sankcij proti Rusiji.

Zgodba o zastrupitvi Navalnega, ki ima le nekaj odstotkov podpore med ruskim prebivalstvom in daleč zaostaja za resnično opozicijo, komunisti, je polna lukenj. Navalni, ki ni nikakršna grožnja vladavini Vladimirja Putina in stranke Enotna Rusija, ni logičen cilj napada ruske države. Seveda, podobno kot v primeru Skripal, ki je tudi služil kot izgovor za sankcije, nas prepričujejo, da so ruske obveščevalne službe tako nesposobne, da ne znajo do smrti zastrupiti svoje nasprotnike, četudi pri tem uporabljajo zloglasni Novičok. Strup, ki bi naj bil najbolj nevaren na vsem svetu. Še bolj noro pri vsem skupaj je, da so se za življenje Navalnega najprej borili ruski zdravniki v Omsku, ki niso našli nobenih dokazov zastrupitve. Če bi Navalni res bil zastrupljen, ga ruske oblasti nikoli ne bi pustile iz države. Ali bi dokončale svoje delo, ali pa vztrajale, da se zdravi doma. A pustili so ga in potem je bilo samo vprašanje časa, kdaj bodo v Nemčiji ugotovili, da je bil zastrupljen in bodo sledili pozivi h koncu projekta Severni tok 2 in k sankcijam proti Rusiji.

Rusija se je zaradi sankcij in groženj obrnila navznoter in nadomestila marsikaj, kar potrebuje od zahoda. Kmetijstvo je dober primer. Hkrati si je po svetu našla nove partnerje. Tako je zdaj mnogo bolj neodvisna in sposobna preživeti zunanje šoke in nove sankcije je ne bodo več tako prizadele. Obstaja nevarnost, da bodo na koncu prekinjene prav vse vezi, to pa pomeni, da se Moskva ne bo več ozirala na pomisleke zahoda in bo resnično agresivno začela varovati svoje interese. Sledi lahko aneksija vzhoda Ukrajine in Belorusije. Navsezadnje, kaj pa bo zahod mogel? Uvajal nove sankcije? Ta možnost bo izčrpana. Bo vojaško posredoval? Res? Tvegal globalno uničenje v jedrski vojni? Dvomim.

Ruska oblast je do zdaj večinoma reagirala na zunanje šoke. Na napad gruzinskih sil na Južno Osetijo in Abhazijo leta 2008. Na kaos ukrajinske države leta 2014. Na krepitev skrajnih islamistov v Siriji leta 2015. V Moskvi se dobro zavedajo omejitev svoje moči, zato so te akcije zelo omejene in ruska diplomacija skuša na čim bolj miren način povečati svoj vpliv in to ji tudi uspeva. Umirjena reakcija na turško provokacijo, ko so nad Sirijo sestrelili rusko vojaško letalo je na koncu ob zlomu odnosov med Ankaro in zahodom privedla do pomembnega partnerstva, katerega posledice vidimo na severu Sirije.

Toda, če bodo vse vezi med zahodom in Rusijo zaradi vedno hujših sankcij prekinjene, lahko pričakujemo bolj agresivno rusko zunanjo politiko, predvsem na ruskih mejah. Tisti, ki so mislili, da bodo s sankcijami Moskvo prisilili k popuščanju zahodnim zahtevam, bodo na koncu pripeljali do situacije, ko noben pogovor več ne bo mogoč in bo nastopila vladavina surove sile.

To ne velja samo za Rusijo. Podobno se godi z Iranom in s Kitajskom. Pretirani pritiski, grožnje in sankcije vodijo v vedno hujše reakcije. V primeru Kitajske lahko sledi grozljiva nova hladna vojna, ki bo bankrotirala ZDA in njihove zaveznike in za katero bomo ceno plačali prav vsi. Kitajska je pač mogočna gospodarska sila, ki se je v tem času krize s Covid-19 še okrepila. Medtem ko ameriško in evropska gospodarstva beležijo silovite pade, kitajsko gospodarstvo že raste.

Američani se dobro zavedajo, da se jim sesuva globalna prevlada. Kljub temu, da njihova mesta gorijo zaradi protestov, še vedno z vso močjo branijo svoj imperij in provocirajo svoje konkurente. To gre tako daleč, da celo pošiljajo strateške bombnike proti ruskim mejam, da trenirajo napad na Rusijo. Vohunska letala so prav tako prisotna v bližini Irana in Kitajske. Kot nam pričajo beloruski protesti, se niso odrekli podpore barvnim revolucijam, poglabljajo delitvemed etničnimi skupinami na Kitajskem, v južni Ameriki pa še vedno brutalno stiskajo Venezuelo. Kmalu utegne biti še hujše. V Washingtonu se zavedajo, da imajo možnost zmage le, če si pridobijo zaveznike in jih uporabijo za topovsko hrano. Nas Evropejce proti Rusiji, Arabce proti Iranu, Indijce proti Kitajski. Mnogo jih je, ki nasedajo njihovi propagandi in bodo, ko bo prišel čas, glasno zahtevali, da se vsi odpravimo umirati na vzhodno fronto. V imenu svobode in demokracije, seveda. Nihče ne bo povedal, da zaradi ohranjanja prevlade ameriškega imperija.

Razmere so nevarne in Evropejci bi se tega morali zavedati. Ni v našem interesu, razen mogoče v poljskem ali litovskem, zaostrovanje odnosov z Rusijo. V našo korist je trgovanje s Kitajsko in Iranom. Lahko smo nevtralna sila in se ognemo večjim pretresom, povečamo blagostanje in živimo v miru. Nove in nove sankcije, grožnje in pridiganje k temu ne bodo pripomogli.