Najprej je bila zgodba v New York Postu. Ta bolj tabloidni časopis, ki se nagiba na republikansko stran, je razkril elektronsko sporočilo, iz katerega je razvidno, da se je tedanji podpredsednik v Obamovi administraciji in zdajšnji demokratski kandidat za predsednika ZDA, Joseph Biden seznanil z visokim uradnikom ukrajinskega podjetja Burisma. Elektronsko sporočilo je poslal Hunter Biden, ki je tedaj bil član upravnega odbora tega podjetja.
‘Dragi Hunter, zahvaljujem se ti za povabilo v DC in priložnost, da sem se seznanil s tvojim očetom in z njim preživel nekaj časa’, je gospod Pozharsky zapisal v elektronskem sporočilu 17. aprila leta 2015.
To je bilo po obdobju, ko so ZDA podpirale barvno revolucijo v Ukrajini proti tedanjemu predsedniku Viktorju Janukoviču, že v času ko je obast prevzela ZDA bolj naklonjena oblast. Vprašanje, kako je lahko podpredsednikov sin, brez potrebnih izkušenj, dobil pomemben položaj v ukrajinskem energetskem podjetju, se je med to predsedniško kampanjo že večkrat postavilo, a se je večina medijev naklonjenih demokratom odločila to zgodbo ignorirati. Bilo je le vprašanje časa, kdaj se bodo v javnosti pojavila nova razkritja.
Joe Biden je zanikal, da bi se s svojim sinom kadarkoli pogovarjal o njegovih ukrajinskih poslih, a razkrita elektronska sporočila ga postavljajo na laž. New York Post je tudi razkril nekaj spornih vsebin s seksualno vsebino o podpredsednikovem sinu, očitno v želji, da s tem Josephu Bidenu čim bolj škoduje.
Toda, pri dveh gigantih, Twitterju in Facebooku so se odločili, da širjenje te zgodbe zaustavijo. Tako je bilo praktično nemogoče objavljati povezavo na razkritje New York Posta, z izgovorom, da gre za vsebine pridobljene s hekanjem, torej krajo. New York Postu so tudi za ves dan na Twitterju blokirali njihov profil, tako da niso mogli objavljati, Facebook pa je onemogočil celo pošiljanje povezave čez njihov Messenger. Jasno kot beli dan je, da sta se obe omrežji odločili pomagati demokratskemu kandidatu in pokopati neljubo zgodbo. Kar seveda ni moglo delovati, saj je kmalu sledilo močno razburjenje na republikanski strani. Razburjenje, ki je razkritje spravilo med še večje občinstvo, le da po drugih kanalih, hkrati pa še bolj omajalo zaupanje konservativnih volivcev ne le v medije, ampak tudi v družabna omrežja. Facebook in Twitter sta zavoljo tega na koncu morala popustiti in omogočiti deljenje povezave na zgodbo.
Vloga Josepha Bidena v Ukrajini bo vsekakor v tem kratkem času do volitev ostala pomembna tema, a očitno le na eni strani ameriškega političnega spektra, saj jo bodo Američani slišali le iz medijev, ki podpirajo Trumpa. Biden je namreč šel celo tako daleč, da je kot podpredsednik ZDA leta 2015 dosegel, da so Ukrajinci odpustili svojega vrhovnega državnega tožilca, saj jim je sicer grozilo, da ne bodo dobili milijarde $ pomoči. ‘Pogledal sem jih in rekel: čez šest ur odidem. Če tožilec ne bo odpuščen, ne boste dobili denarja’, se je Biden hvalil leta 2018. Tožilec naj bi bil trn v peti zaradi preiskave uperjene prav proti podjetju Burisma, v kateri je bil zaposlen Hunter Biden, podpredsednikov sin.
Ta epizoda v času kampanje pred ameriškimi predsedniškimi volitvami nakazuje, da bo slej ko prej prišlo do spopada s spletnimi giganti, kakršna sta Twitter in Facebook, saj imajo takšna zasebna podjetja preprosto preveč moči v svojih rokah in skušajo vplivati na rezultate volitev. No, vsaj dokler se ustrezno ne okrepijo alternative, na katerih v ZDA dela politična desnica.
2 thoughts on “Dan, ko so sta se Facebook in Twitter vmešala v ameriške predsedniške volitve, da bi pomagala Bidenu”
Komentarji so zaprti.