Smo res lahko presenečeni, da je včerajšnji nastop predsednika slovenske vlade v razpravi o Sloveniji v okviru skupine Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije zaznamoval spor? Janez Janša je namreč želel, da se predvaja video z napadi na slovenske novinarje, s katerim je želel prikazati svojo resnico, a mu vodja skupine Sophie in’ t Veld tega ni dovolila, ker da ni v skladu z utečenim procesom delovanja skupine. Slovenski predsednik vlade je protestiral, da posnetka noče predvajati, ker ji ni všeč vsebina.
No, na koncu je zaradi ‘tehničnih’ težav Janša povezavo prekinil.
Slovenski notranjepolitični spori so našli pot tudi na evropsko raven. Tudi na tej ravni obstajajo delitve na različne politične grupacije in ni pričakovati nekakšne rešitve, ki bi prišla od zunaj in bi jo vsi sprejeli. Še več, Slovenija postaja je le še eno bojišče v večji vojni, ki poteka po vsem zahodnem svetu. Janez Janša in njegova stranka, ter ves medijskih organizem, ki so ga ustvarili, so tukaj del skupne fronte z madžarskim predsednikom vlade Viktorjem Orbanom, ki je tudi sam v sporu ne le s socialisti in liberalci po drugih evropskih državah in znotraj skupnih institucij, ampak tudi s konservativnim blokom, ki z velikim nelagodjem gleda na njegove poteze. Pri nas je predstavnica tega konservativnega bloka, ki od zunaj opozarja na stranpoti največje politične stranke na slovenski desnici, Ljudmila Novak.
Na tem mestu si je dobro osvežiti spomin. Viktor Orban je že pred meseci v tekstu v Magyar Nemzet liberalnemu redu v Evopi napovedal vojno. O tem sem takrat pisal:
Madžarski predsednik samo še zaostruje svojo retoriko. Poglablja prepad med svojo ideologijo in liberalizmom in lahko bi rekli, da namerno ločuje duhove, kakor je v Sloveniji to ob koncu devetnajstega stoletja usodno storil duhovnik Anton Mahnič.
Kasneje v zapisu madžarski predsednik vlade obračunava z domačo peto kolono, levico, ki jo obtožuje vsega najslabšega in z judovskim bogatašem madžarskega rodu, Georgom Sorosem, ki je postal simbol vsega slabega za številne na politični desnici po zahodnem svetu. To, da je jud, ni naključje, saj se zadnje čase širi spet zelo širi antisemitizem in je veliko ljudi prepričanih, ne le na desnici, da je v ozadju svetovnih dogodkov judovska zarota. Tako kot v preteklosti, spretni politiki to izkoriščajo za manipuliranje in mobiliziranje svojih podpornikov. Če se zgodi karkoli slabega, lahko hitro s prstom pokažejo na zunanji vzrok in odvrnejo pozornost od lastnih napak.
Naš predsednik vlade se je z velikim delom politične desnice, ki mu sledi, že zdavnaj prebil na Orbanovo stran. Odmeve misli predsednika vlade naše vzhodne sosede lahko pogosto slišimo v medijih povezanih s SDS. No, resnici na ljubo ta zgodba presega Orbana, saj gre za večje gibanje po vsem zahodnem svetu, ki je v ZDA leta 2016 na oblast pripeljalo Donalda Trumpa in ki po Evropi polni jadra Salviniju, Le Penovi in podobnim. Gre za zmes konservativizma in nacionalizma, ki z velikim nezaupanjem gleda na skupne evropske institucije, saj v njih vidi sovražno silo, povrhu pa se hrani z različnimi teorijami zarote, ki tako uspešno nagovarjajo del volilnega telesa.
Da je Janša še kako pripravljen na spopad z liberalnimi silami po svetu, priča že njegova podpora Trumpu in izjava, da bi Biden bil ‘eden najšibkejših predsednikov v zgodovini.’ Tudi kasneje, ko je bilo že jasno, da je Biden zmagal, slovenski predsednik vlade ni premogel moči, da bi mu čestital. Te zelo nediplomatske poteze ne moremo razumeti drugače, kot da je Janša pač želel zmago Donalda Trumpa, ker mu je ta bil ideološko bližje. Sklepamo lahko tudi, da ima dovolj poguma, da se zameri celo najmočnejši državi na planetu. Kako se potem ne bi bil pripravljen sporeči z EU, ki je tako ali tako samo papirnati tiger?
Kot sem pisal že novembra, je vse to del strategije:
To niso nenamerni zdrsi, to je strategija, kako Slovenijo postaviti ob bok ne le Poljski in Madžarski, ampak celotni radikalni desnici, kakršno predstavlja denimo ameriški predsednik Trump. Jasno kot beli dan je, da predsednik vlade Janez Janša v svet namerno pošilja sporočila, zaradi katerih se pripadniki zmerne desnice v Sloveniji, kolikor jih je še sploh ostalo, počutijo zelo slabo, pripadniki levice pa bijejo plat zvona. Toda, smo lahko res presenečeni? Kaj pa Janez Janša takšnega sporoča tujini, bodisi preko Twitterja, bodisi preko svojega zadnjega pisma, kar on in njegovi mediji ne bi že zdavnaj povedali Slovencem?
Pripadniki slovenske levice, tiste bolj liberalne in one resnično socialistične, so v globoki zmoti, če mislijo, da se bo slovenski predsednik vlade uklonil pritiskom EU ali da ga bodo premaknili kritični zapisi v evropskem časopisju. Motijo se tudi, če mislijo, da bo kritika iz tujine kakorkoli zmanjšala podporo, ki jo uživa stranka SDS. Mediji, ki podpirajo to vlado, vsi spletni aktivisti, vključno z vojsko trolov, ki iz dneva v dan srdito napadajo vse nasprotnike te vlade, bodo preprosto notranjepolitične boje preslikali na mednarodno raven in vsako kritiko prikazali kot koordiniran napad evropskih liberalcev ali socialistov. Na koncu bodo še bolj sovražili svoje domače politične nasprotnike in jih obtoževali, da so izdajalci in zahtevali, da se jih čim bolj onemogoči. Na kratko, želeli bodo več zatiranja in čiščenja po medijski krajini, vse v imenu ‘uravnoteževanja’, ne manj. Pri tem bodo bržkone požrli tudi svojo podporo svobodi govora, ki jo drugače tako opevajo. Še sreča, da ima Janševa koalicija v Državnem zboru tako malo podpore in da gre v resnici za manjšinsko vlado, volitve pa se bližajo in svojih načrtov ne bodo mogli uresničiti.
In odgovor na vprašanje v naslovu, ali nas bo naš predsednik vlade popeljal v vojno z liberalno in socialističo Evropo: resnica je, da smo že zelo dolgo le eno bojišče v večji vojni in da nas zdaj bolj opazijo, ker se bliža predsedovanje Slovenije Svetu EU. Pripravite se, to bo še zabavno.
Jinov svet 
One thought on “Nas bo Janša popeljal v vojno z liberalno in socialistično Evropo?”
Komentarji so zaprti.