Potem, ko je na svojem twitter računu novinar in publicist Sebastjan Erlah zapisal, da bi se beguncem meji dovolilo približati na 500 metrov, kar je več pa vse postrelilo in da bo Bog že poznal svoje, je doživel pogrom ne le s strani političnih nasprotnikov in drugače mislečih, ampak celo iz vrst tistih, ki jim ideološko pripada. Tako so ga v občinskem odboru SDS v … Nadaljuj z branjem Primer Erlah – neizbežna posledica politike sovraštva
Politika delitev na primeru Grčije krasno deluje, zato tudi toliko ljudi po Evropi meni, da so si sami krivi za svoje težave. Saj veste, Grki so leni, so bogatejši od nas, zato naj kar varčujejo, naj končno začnejo delati. Podobno politiko delitev, celo širjenja sovraštva, vidimo tudi vsakokrat, ko pride do zahtev po krčenju javnih sektorjev. Javni uslužbenci so leni, preveč plačani, nesposobni. Gre še … Nadaljuj z branjem Tudi Slovenci pridemo na vrsto – ali jaz sem Grk
Predzgodba je takšna, da je raziskovalec polpretekle zgodovine, Roman Leljak, pred komisijo za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb državnega zbora prinesel pisalo, za katerega je povedal, da bi lahko bilo ubojno sredstvo, kakršne je uporabljala UDBA. Sledila je kazenska ovadba, zaradi česar je bil Leljak povabljen na pogovor na policijsko postajo Ljubljana center. Tam je sledil zaplet, saj je v prostorih policijske postaje visel plakat … Nadaljuj z branjem Titov plakat na steni
V Reporterju Bernard Brščič slika prepad med zahodno civilzacijo in islamizmom, ki je zanj totalitarizem in ‘glavni izzivalec liberalno-demokratske ureditve.’ Upoštevajoč njegove posledice, islamizma ne morem opredeliti drugače kot duhovno patologijo, osnovano na izrojeni teologiji, ki vzpostavlja disfunkcionalno, zahodni civilizaciji tujo kulturo. Disfunkcionalno v ekonomskem, političnem in socialnem smislu. Za potrditev teze o disfunkcionalnosti zadošča vpogled v Razvojna poročila OZN. Islamske države so na repu … Nadaljuj z branjem Brščičev pohod Islamizma
Verjetno sem med redkimi, ki mislijo, da je Slovenija v svojem iskanju rešitve mejnega vprašanja s sosednjo Hrvaško, večinoma vse storila prav. Potem, ko je politika tako na Hrvaškem kot v Sloveniji, leta in leta to vprašanje izkoriščala za netenje poceni nacionalizma in nabiranje političnih točk, je privolila v arbitražni sporazum. S tem je odločitev preložila na ramena arbitražnega sodišča, ker je postalo jasno, da … Nadaljuj z branjem Živeti z nerešenim mejnim vprašanjem
Telekom posluje z dobičkom. Glede na njihov položaj to niti ne bi smelo biti presenečenje. Neperspektivno podjetje paČ: Skupina Telekom Slovenije je v prvih šestih mesecih dosegla 104,4 milijona evrov dobička pred obrestmi, davki, odpisi in amortizacijo (EBITDA) oz. sedem odstotkov več od načrtovanega. V drugem četrtletju letošnjega leta pa je bil kosmati dobiček, ob izločitvi učinkov prodaje Gibtelecoma in družbe One, na ravni tistega … Nadaljuj z branjem Zakaj je pritisk za privatizacijo tako velik v času krize
Pa dobro no, kaj je s tem Kučanom? Bi si še mislil, da je Rado Pezdir malo preračunal, da če hoče prodati svoj komentar Reporterju, preprosto mora na veliko omenjati Kučana in žaliti in obljubljati propad politične levice. Ker to pač vžge. Ni pa to nobena resna analiza. Mnogo bolj kot prežvečene delitve na levico in desnico, je pri nas bolje politični prostor na grobo … Nadaljuj z branjem Rado Pezdir o zenitu v Murglah
Trendi so očitni. Iz merjenja v merjenje javnomnenjske podpore postaja bolj jasno, da ZL prevzema prostor SD. Malo poenostavimo. Radi govorimo o levici in desnici, čeprav sta to že zdavnaj povožena koncepta političnih delitev iz časa francoske revolucije. Recimo raje, da imamo v Sloveniji tri politične bloke: konservativnega, liberalnega in social demokratskega. Spet ponavljam, poenostavljanje, ampak morebiti nam bolje pomaga razumeti stanje na političnem odru … Nadaljuj z branjem ZL počasi nadomešča SD
Kaj je hujše? Da eden izmed arbitrov arbitražnega sodišča sporoča sicer zaupne informacije agentki Slovenije pri arbitražnem sodišču v Haagu ali da ena država prisluškuje predstavnikom druge in potem s prisluhi želi preprečiti zase neugodno odločitev sodišča? Kajti mislim, da je jasno vsem, Slovenija je bila tik pred zmago, dobila bi dostop do mednarodnega morja. Vse kar je preostalo Hrvaški, je bila objava prisluhov in … Nadaljuj z branjem Hrvaška s prisluškovanjem nad neugodno odločitev arbitražnega sodišča
Najprej smo rešili banke, vse na račun davkoplačevalcev. S tem Slovenci nismo nič posebnega. Bodisi, da so banke državne ali zasebne, ko so zašle v težave, se jih je reševalo povsod po svetu. Pri tem višina zneskov namenjena reševanju bančnega sektorja ni bila pomembna. Porabilo se je na milijarde evrov. A ko je prišlo na vrsto vprašanje reševanja navadnih ljudi, je bilo dobrodelnosti hitro konec. … Nadaljuj z branjem Odpis dolgov – socializem tudi za revne, ne le za bogate
