Ameriški predsednik svet vidi kot gospodarsko bojišče, zaradi česar sili trgovinske partnerje v nove, za ZDA boljše odnose. To je tudi razlog, da pritiska na Evropejce, naj zvišajo obrambne izdatke, ker bodo ZDA s tem prodale več orožja. Z Rusijo hoče imeti mir, a Nemce bi po drugi strani rad prepričal, naj kupujejo dražji ameriški plin, ne ruskega.

Tudi to, da hoče imeti dobre odnose z Rusijo, medtem ko vodi trgovinsko vojno proti Kitajski, kaže na strategijo v ozadju. V interesu ZDA je, da razbije tesno zavezništvo med tema dvema državama. Že pod Obamo so Američani začeli s preusmeritvijo svoje pozornosti z Evrope proti Vzhodni Aziji. Kitajska je resen konkurent, ki bo le še močnejši, če bo imel na voljo vsa naravna bogastva Ruske federacije. Zanimivo, da ob vseh svoji preračunljivosti, Američani po večini tega še niso dojeli.

Za razliko od nasprotnikov, se Trump zaveda, da je v modernem svetu pomembno gospodarstvo, ne vojaška prisotnost po svetu, ne vključevanje Črne Gore v NATO pakt ali vojaško zaostrovanje z Rusijo. Slednje namreč Američane, razen priviligiranih nekaterih, drago stane, koristi pa je malo. Hkrati je jasno, da Rusija ne bo izvedla vojaške agresije v Evropo, sicer pa bi tudi če bi tega prišlo, vsaj na konvencionalnem področju, Evropejci sami bili sposobni ustaviti.

Kaj porečejo Trumpovi nasprotniki? V ZDA, na žalost, da je treba zaostrovati odnose z Rusijo. Nekateri celo govorijo o vojni, češ da so vojno napovedali Rusi, ko so se vmešali v ameriške predsedniške volitve. To trdijo, a dokazov ni. V Siriji ti ljudje celo podpirajo predsednika, a le tedaj, ko ukaže napad, kar nam pove veliko o njihovi naravi. Vojna jim je ljubša od miru. Podobno se obnašajo v odnosu do Severne Koreje. Trump je veliko govoril, tudi grozil, a nič storil. Zdaj ga kritizirajo, češ da se Severni Korejci ne bodo držali dogovora. No, resnici na ljubo je od daleč jasno, da je ameriški predsednik v tem primeru izvedel predstavo za svoje volivce.

Edino proti Iranu se zdi, da Trump zasleduje interese dveh tujih držav, Saudske Arabije in Izraela, s čimer je enak kot večina ameriške politike. Morebiti tudi tukaj, predvsem v primeru Saudske Arabije, vidi gospodarske interese. Toda, počakajmo, kaj se bo zgodilo, kajti na koncu se lahko ponovi zgodba Severne Koreje, ko bo po vseh grožnjah le prišlo do sporazuma med Iranom in ZDA.

Ameriški predsednik se obnaša kot nevzgojen bedak, njegov način govora je milo rečeno zanimiv, a za bombastičnimi izjavami se skriva seznam prioritet, ki jih zasleduje in ta seznam je čisto racionalen in po večini skladen s politiko republikanske stranke. Na zunanje in notranje političnem področju. To je tudi razlog, da ga velika večina republikancev podpira. Ta politika je sicer nekaj, s čimer se noben socialist nikoli ne bo mogel strinjati, ker gre za nižanje davkov za bogate, gradnjo zidov proti migrantom in na splošno služenje najbogatejšim, z nekaj drobtinicami določenim skupinam volivcev, recimo pri obrambi zaposlitev v umazanih industrijah.

No, Trump se lahko še izkaže za vojnega manijaka, nekaj kar so bili vsi ameriški predsedniki, odkar pomnim. Da, tudi sveti Obama je veselo pobijal po vsem svetu. Mogoče bo zakuhal vojno z Iranom. Toda, nekaj je jasno, njegovi nasprotniki se zdijo mnogo bolj nevarni, predvsem ko širijo rusofobno histerijo in govorijo neumnosti o izdaji. Da bi okrepili sankcije proti Rusiji, je jasno, morebiti bi pa storili še kaj bolj radikalnega in resnično ogrozili svetovni mir. Da so neracionalni, predvsem demokrati, kaže že njihova nesposobnost nagovarjati prave skrbi večine ameriških volivcev, ki jih mnogo bolj kot odnosi z Rusijo, zanimajo gospodarstvo, migracije in slabo vodenje države. Če bodo nadaljevali v tem slogu, se jim lahko še kako zgodi, da na volitvah konec leta ne bodo dosegli, kar si želijo in da bodo čez nekaj več kot dve leti ponovno izgubili proti Trumpu. Ta ima, verjeli ali ne, okoli 40% podporo Američanov. Z lahkoto bo zmagal ‘rdeče’ države, z nekaj drobtinicami pa lahko zopet v svojo korist nagne tehtnico v svojo korist v nekaj ključnih državah. Komu potem mar Kalifornija ali New York.

To pišem, ker je zelo veliko ‘pametnih’ ljudi, ki preprosto vedo, da Trump ne bo več zmagal. Da ne bo kdo potem presenečen. Nikoli, nikoli ne smete svojih želja zamenjevati za analizo. Možnost, da zmaga, vsekakor ima. Demokrati bodo morali kandidirati človeka, ki bo nagovarjal množice. Torej ne Hillary Clinton ali njenega klona. Mimogrede, če v taboru Hillary Clinton ne bi minirali Bernija Sandersa, bi danes morebiti predsednik bil on, ne Trump.

In ne, nisem podpornik Donalda Trumpa.