Slovenska politika je v zadnjih dneh dosegla svoje dno. Gre še nižje, v samo podzemlje, v pekel, v ukrajinske razmere, kjer nasilne množice obračunavajo s policijo in atentatorji ubijajo politike, toda upajmo, da do tega ne bo prišlo. A dno na slovenski način, v državi članici EU in NATO pakta, v razviti in srednje bogati državi, je vseeno zelo grdo, celo nagnusno in smrdi po … Nadaljuj z branjem Na dnu
Konfrontacija z Rusijo je edino v interesu ZDA. Tisti evropski politiki, ki bi skočili na protiruski vlak, bi s tem skočili v tesnejši ameriški objem. Več ameriških vojakov v Evropi, višji stroški za obrambo in nakupe ameriškega orožja, večja ameriška gospodarska, politična in vojaška prevlada. EU tega ne potrebuje. Potrebuje neodvisno zunanjo politiko. Potrebuje tudi moč. Da, potrebuje obrambne izdatke dovolj visoke za stvaritev učinkovitih … Nadaljuj z branjem Ni v interesu EU
Od Katalonije do Ukrajine imamo cel niz dokazov, da je nacionalizem še kako živ in kot tak, eden najboljših temeljev urejenih držav. Đe celo več, prisotnost več različnih nacionalnih skupin v eni državi lahko privede do globokih razdorov, razpadov držav in celo državljanjskih vojn. Jugoslavija je bila dober primer večnacionalne države, ki je po drugi svetovni vojni stavila na pvoezujočo ideologijo, a je ob soočenju … Nadaljuj z branjem Nacionalna država še ni mrtva
Tvegal bom z napovedjo, s katero lahko tudi povsem mimo brcnem, ampak tak občutek imam, da ne le, da bo Alenka Bratušek preživela glasovanje o zaupnici, ampak da bo njena vlada delala naprej vse do rednih volitev v DZ. Cirkus se bo medtem nadaljeval. Zakaj tako? Včerajšnje glasovanje o nezaupnici notranjemu ministru Gregorju Virantu nam je postreglo z mešanimi občutki. Virant ni padel, je pa … Nadaljuj z branjem Alenka Bratušek bo še naprej predsednica vlade, ki bo delala do rednih volitev
Dnevnik: »Ta stalna negotovost je nekaj najslabšega za podjetje. Tveganja sicer ocenjujemo, a jih vsa ne moremo vkalkulirati. Vedno znova smo presenečeni in vedno znova na slabše,« je dejal Tomaž Benčina, predsednik uprave Cinkarne Celje. Podjetja v začetku leta zastavijo načrt, potem pa so vse leto prisiljena delati nekakšne »rebalanse«. »Kako boš načrtoval, če ne veš, kaj te čaka. Ne moreš se odločiti ne za … Nadaljuj z branjem Nestabilnost ubija gospodarstvo
Ampak, ali mi sploh imamo demokracijo? Ne le v Sloveniji, po vsem zahodnem svetu? Ne, jaz trdim, da imamo oligarhijo s fasado demokracije, ki večino drži zaprto v včasih zlati, večinoma pa v železni kletki lažnih izbir, medtem ko manjšina bogatih in dobro povezanih svet ureja po svoje. Nadaljuj z branjem Samo da mine demokracija
Ustavno sodišče je torej ustavilo vladne načrte, da z novim davkom na nepremičnine za nekaj sto milijonov zmanjša proračunski primanjkljaj. Resnica je pač takšna, da ta zakon ni veljal urejanju okolja ali morebiti pravični obdavčitvi nempremičnin, ampak je bil namenjen le za polnjenje proračuna. Vlada namreč skuša po logiki evropskega zategovanja pasov, s katerim bi naj izšli iz krize, vsaj delno uravnotežiti prihodke in odhodke … Nadaljuj z branjem Nam Alenka Bratušek grozi, ali le govori resnico
Kot sem pisal pred dnevi, je poplava strank na levici lahko recept za polom. Zadnja javnomnenjska anketa Episcentra kaže, da se lahko vsem novim strankam zgodi, da se ne uvrstijo v DZ, skupaj pa vseeno vzamejo tam med 4-6 %. Glede na tokratno merjenje javnega mnenja bi se tako imenovane vstajniške stranke uvrstile na rep Episcentrove lestvice. Za Solidarnost bi se na volitvah odločilo 2,7 … Nadaljuj z branjem Nove stranke na repu
Če pogledamo rezultate javnomnenjske ankete Vox Populi, je levi blok, če ga tako sploh lahko imenujemo, še vedno v prednosti. Skupaj bi stranke SD, PS, DeSUS in Združena levica, če bi kot takšna nastopila na državnozborskih volitvah, dobile 48 poslanskih mest, SDS, SLS in NSi pa 40. Medtem ko na tako imenovani pomladni strani ni videti premikov k ustanovitvi novih strank, pa je na drugi … Nadaljuj z branjem Razdrobljenost levice je lahko recept za njen polom
Ob spremljanju dogodkov v Ukrajini, človeku postane jasno, kako zelo se mnogi ukvarjajo z zgodovino in v kakšni meri le ta kroji njihove občutke in dejanja. Čeprav se je nekaj zgodilo pred 70 leti, se povsod vidi odseve takratnih dogodkov. Da, Ukrajina je kot Slovenija s svojimi partizani in domobranci, komunisti in fašisti, liberalci in klerikalci. In nista le Ukrajina in Slovenija takšni, podobnih primerov … Nadaljuj z branjem Zgodovina nas vedno znova preganja
