Sto let po koncu prve svetovne vojne

Na veliki slovesnosti v Parizu so se zbrali svetovni voditelji. Prva svetovna vojna je dobra lekcija, kako interesi nacionalnih držav lahko množice najprej napumpajo s poceni nacionalizmom, potem pa pošljejo v klavnico. Vojne bo konec do božiča, so rekli. Kadarkoli vam mahajo z zastavami sovraštva, se morate zamisliti, kam to vodi. Tudi ni tako nedolžno, ko vam mali kriminalci zbirajo svoje garde, s katerimi bodo … Nadaljuj z branjem Sto let po koncu prve svetovne vojne

Ko nagrobna sveča postane kamen spotike

Iz vsega je mogoče narediti politično vprašanje. Tudi iz prižiganja sveč za 1. november. Bi si kdo mislil, da bi se ob pozivih, naj se kupuje manj nagrobnih sveč, v čemer smo Slovenci v svetovnem vrhu, strinjali, da mogoče res pretiravamo. Da bi bilo dobro kupiti kakšno svečo manj, ker s tem praznik Vseh svetih, ali dan mrtvih, kakor vam drago, ne bo nič manj … Nadaljuj z branjem Ko nagrobna sveča postane kamen spotike

Med neumnostjo, svobodo govora in demokracijo

Miha Mazzini ni edini, ki je doživel izpade ekstremne neumnosti. Sam se pogosto čudim, kako so ljudje naivni in sposobni verjeti v najbolj za lase privlečene zgodbe in jih ne moreš nikakor prepričati v nasprotno. Nekaj preberejo in še to površno in potem vzamejo za čisto resnico. Za preverjanje nimajo časa, za daljši premislek prav tako ne. Tako piše Mazzini v komentarju pod naslovom, Kako … Nadaljuj z branjem Med neumnostjo, svobodo govora in demokracijo

Učinek video iger na možgane

Če mislite, da je slab, se motite. Seveda pa je vprašanje, koliko  igrate. A to je problem vsake aktivnosti. Menim, da se pogosto za kritiko video iger skriva želja po večji veljavi tega, kar kritiki menijo, da je koristno. To pa je vse tisto, kar počnejo sami. Berejo knjige? Menijo, da je to edino pravilno. Ampak, seveda, če nenehoma berete neumnosti, je to potem res … Nadaljuj z branjem Učinek video iger na možgane

Okna na stežaj

Tisti izven Ljubljane smo pogosto za kaj prikrajšani. Recimo, za Odprto kuhno. V Mariboru smo nekaj časa imeli Pun Pisker, to leto smo imeli konec avgusta festival hitre prehrane. To so odlične priložnosti, da spoznaš drugačno kuhinjo. Perzijska zraven turške, naši domači mojstri burgerjev ob tajski in tako dalje. Ni da ni. V Ljubljani se med stojnicami vrtijo trume, med njimi mnogo turistov iz vsega … Nadaljuj z branjem Okna na stežaj

Sam Harris in Jordan Peterson v Vancouvru

Temu lahko rečemo debatni boks v dveh rundah, čeprav sta se sogovornika trudila drug do drugega ohraniti čim bolj pozitiven, konstruktiven odnos. No, vsekakor boljše od raznih Kmetij, s katerimi mediji poneumljajo večino prebivalstva. Tistim, ki jih zanima, bo vsekakor zanimiv Petersonov odgovor na vprašanje o njegovi veri v Boga. Izkazalo se je, malo pa tudi pričakovano, da to pač ni tipično krščanstvo. Lahko bi … Nadaljuj z branjem Sam Harris in Jordan Peterson v Vancouvru

Kje bi bila Nemčija brez Turkov, Italijanov, Jugoslovanov, ki so jo pomagali graditi?

Kako veliko bi danes bilo nemško gospodarstvo brez milijonov tujih delavcev, ki so jih uvozili v preteklih desetletjih? Pozabljamo, da so nemški gospodarski čudež pomagali graditi tudi Turki, Italijani, Hrvati, Slovenci, saj je primanjkovalo delovne sile, ali pa Nemci nekaterih del preprosto niso hoteli opravljati. Nemčija seveda ni nobena izjema, podobno je bilo po večini severne in zahodne Evrope in uvoz tujcev se kljub zaostreni … Nadaljuj z branjem Kje bi bila Nemčija brez Turkov, Italijanov, Jugoslovanov, ki so jo pomagali graditi?

Ana Kasparian o Jordanu Petersonu in nekonsistentnosti njegovega odnosa do neenakosti

Nekonsistentnost je v njegovem odnosu do kapitalističnega sistema in delovanja seksualnega tržišča. Peterson nasprotuje prizadevanju za enakost izidov, kar pomeni, da bi morali vsi člani družbe na koncu končati na isti točki. To je nekaj, kar skoraj nihče, razen res radikalnih socialistov, ne zagovarja. No, pogosto se zdi, da Peterson, kljub nekaterim opozorilom proti pretirani neenakosti in vztrajanju na razliki med skrajnimi in zmernimi levičarji, … Nadaljuj z branjem Ana Kasparian o Jordanu Petersonu in nekonsistentnosti njegovega odnosa do neenakosti

Koliko je vreden nogometaš in koliko je vreden delavec

Pravijo, da kapitalizem nagrajuje pridne in sposobne in da revni ne bi smeli biti zavistni, ker so razlike pač nekaj normalnega in so tisti na vrhu do svojega bogastva prišli povsem upravičeno. Toda, mar je pravično, da nogometaš prejme neprimerno več, kot delavec? Prvi zabava množice, drugi ustvarja nek produkt in oba sta na nek način potrebna, toda prvi lahko postane bogat, drugi pa kljub … Nadaljuj z branjem Koliko je vreden nogometaš in koliko je vreden delavec